junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi,
mala deklica alostno poje pesem v pozdrav,
saj ne ve, kdaj mu spet pade v objem
in ne ve, ali sploh e v tem ivljenju.

O, le glej mladi bojevnik, razum naj vodi pogum.
Mlaj je poslednja lu pred viharjem kopij in ostrih sekir.
V zraku lebdijo imena za plen, slii se prvi nemir.

Humbundarularieo
Humbundalarieo

Junak se je ulagel na zemljo polno krvi,
Sama deklica s sklonjeno glavo
Nosi cvetove v spomim.
Skrivljeno jeklo poiva na tleh,
Konec je vsega in konec vseh.

Humbundarumlarieo
Humbundalarieo.